Za vsako BELO ptico ena ČRNA...

december 2021
Za vsako BELO ptico ena ČRNA...

»Za vsako belo ptico eno črno...«

 

... sem slišala glas v svojih sanjah (ali v spominih?).

A to je bil že konec, naj začnem pri začetku.

 

Ta teden sem v sanjah kot še breztelesna duša načrtovala življenje na planetu Zemlja.

Se entuziastično veselila modrega planeta številnih možnosti, manifestiranja v fizično, ki ga omogoča naš planet, modrega neba, toplega sonca, nagajivega vetra...

 

A mi je bilo rečeno, da potrebujem za spust na Zemljo vzeti s seboj ptice.

In so se pojavile pred menoj bele... čudovite... elegantne... rajske ptice...

 

In ko sem začela izbirati najlepše, so me opomnili:

»Za vsako belo ptico eno črno...«

 

In so se vse izbrane bele ptice posedle na mojo levo ramo.

In za vsako belo na levi, sem morala izbrati eno črno na desni.

Lepša kot je bila izbrana bela, gršo črno sem morala izbrati.

 

 

Vam je znano?

Se tudi vam v življenju zdi, da vsakič, ko vas Življenje povzdigne, vas v drugi sapi pribije na tla?

 

Da vam je vsakič, ko vam je kaj podarjeno, nekaj drugega odvzeto?

Da vas vrtinči po »roller coasterju« življenja v nebo in spet nazaj na zemljo?

 

Dobrodošli na planetu Zemlja!

Dobrodošli v svetu DUALNOSTI.

Kjer ni zgoraj brez spodaj in ni levega brez desnega.

Ni veselja brez žalosti, ni poguma brez strahu, ni svetlobe brez teme.

Ni učitelja brez učenca, ni knjige brez bralca, ni plesalca brez plesalke...

 

V ENOSTI se seveda vse to razblini.

A naše duše so kupile vstopnico za planet Zemljo in le-ta velja vse do našega konca tukaj.

Igre ne gre predčasno končati, odplesati moramo ples nasprotij, dokler nam je namenjeno.

 

Lahko pa...

 

Lahko pa SPREJMEMO, da je življenje le IGRA, ki jo igramo.

Igramo v pravilih DVOJNOSTI in nasprotij.

In sprejmemo svojo TEMO. In svojo SVETLOBO.

In ne obsojamo, ne kritiziramo, ne ubijamo...

In, ko zunaj dežuje, ne jočemo za soncem...

pač odpremo dežnik, da ostanemo na suhem.

In, ko nas trese po makadamu, zaupamo v življenje,

da nas za ovinkom čaka najbolj gladek asfalt.

 

In postajamo STABILNI.

NEOMAJNI.

URAVNOTEŽENI.

SHARMONIZIRANI.

POMIRJENI.

 

In gremo enaki po klancu navzgor in navzdol.

Enaki skozi trnje kot skozi cvetlice.

V sebi isti v soncu in nevihti...

 

n.