Bonding psihoterapija

Bonding psihoterapija

Bonding psihoterapevtska metoda (BPT)

Izraz bonding pomeni »biti čustveno odprt v sočasni fizični bližini«, hkrati pa opisuje najbolj temeljno potrebo človeka.

Bonding psihoterapija je svetovno priznana psihoterapevtska metoda, ki se uvršča med globinske psihodinamične pristope. V metodiki in izraziti celostnosti, precej izstopa iz okvirjev klasičnih psihoterapevtskih pristopov. BPT je oblika skupinske terapije, ki sledi namenu, da se vsak posameznik zdravi skozi celotno skupino in da se skupina zdravi skozi vsakega posameznika.

Zajema vse temeljne človekove razsežnosti: 

  • TELO
  • ČUSTVA
  • MIŠLJENJE
  • MOTIVACIJO
  • VEDENJE
  • ODNOSE
  • DUHOVNOST

Bonding psihoterapija nam pomaga:

- da ponovno začnemo poslušati svoje občutke, se jih naučimo prepoznati, izraziti in se po njih ravnati

 - da se prenehamo zapletati v miselne in čustvene drame, ampak jih začnemo obvladovati in uporabljati tako, da nas ne ovirajo, ampak nam pomagajo skozi življenje, kot je tudi njihov prvotni namen

- da se soočimo s preteklimi neprijetnimi situacijami in čustva, ki takrat niso bila izražena, sprostimo in v telesu vzpostavimo ravnovesje

- da zmanjšamo doživljanje stresa in se naučimo kako se v vsakdanjem življenju bolj učinkovito soočati z neprijetnimi situacijami

- da izboljšamo samopodobo in sprejemanje sebe

- da izboljšamo odnose

Temeljni elementi bonding psihoterapevtske delavnice in z njimi povezane vaje:

TELO: Dinamične vaje, ki vključujejo gibanje in ples, pomagajo »izklopiti« um, in mobilizirati zastale energije v telesu.

ČUSTVA: Vključuje vaje, ki pomagajo vzpostaviti stik z (ujetimi) čustvi in občutki, jih izraziti in osvoboditi.

TEMELJNA PREPRIČANJA: Vaje za deaktivacijo nefunkcionalnih miselnih shem in krepitev »zdravih« prepričanj o sebi.

 

Proces BPT:

Neprijetne in čustveno intenzivne izkušnje doživimo s celotnim telesom, ne z razumom, saj »razum« v času čustvene intenzivnosti ne deluje. Ko se ustrašimo, nam začne pospešeno biti srce, trznemo, od strahu vzkliknemo… vso telo izkusi strah. Vsaka naša celica ima spomin, kar pomeni, da se vsaka intenzivna izkušnja shrani ne le v možganih ampak tudi v ostalih celicah našega telesa. Tu se skriva odgovor, zakaj je tako težko preseči izkušnje preteklosti, kljub temu da smo o tem že neštetokrat premislili, si razložili, o tem govorili in poskušali pozabiti. Če želimo pozdraviti travmo, je zato potrebno, da tudi naše telo doživi korektivno izkušnjo. V bondingu vključujemo tako vaje verbalnega izražanja kot tudi vaje, ki vključujejo telesno gibanje. Gibanje telesa nam pomaga vzpostaviti stik s potlačenimi  občutki in čustvi, jih izraziti in sprostiti napetosti, ki so bile v telesu shranjene.

Da posameznik, lahko spremeni svoje misli, vedenjski vzorec, mora doživeti čustveno intenzivno korektivno izkušnjo – to pomeni, da le s pogovorom o tem kako spremeniti negativne misli in vedenje, brez prisotnosti intenzivnih čustev, ne pride do globinske spremembe našega delovanja in se vrtimo v »začaranem krogu«. Šele ko čustva doživimo v polni intenzivnosti, se v možganih aktivirajo mehanizmi, preko katerih se deaktivirajo stari vzorci vedenja in vzpostavijo nove nevronske povezave med amigdalo in korteksom. Zato bonding psihoterapija vključuje vaje, s katerimi se soočimo s čustvi, ki so v času travmatične izkušnje nastali in jih z dinamičnimi vajami izrazimo in osvobodimo. Hkrati pa krepimo zdrava prepričanja (npr. vreden sem; zmorem; dober sem, tak kot sem; zaupam; ljubljen sem; obstajam…) in s tem vzpostavljamo vzorec bolj funkcionalnega vedenja.

Bonding vključuje tudi vaje s telesno bližino, saj ta pomaga, da najdemo pomiritev in ravnovesje. Če pomislimo na otroka; kaj ga pomiri, ko mu je najbolj hudo? Pomiri ga telesna bližina mame, v objemu začuti varnost, ki mu pomaga vzpostaviti ravnovesje. Tako je tudi v terapevtskem procesu. S fizično bližino, ob čustveni intenziteti se zadovolji naša najbolj osnovna potreba, potreba po bondingu in varnosti, ki soustvarita zdravilen proces.

Bonding psihoterapija nam pomaga obuditi mehanizme, ki so nam bili dani že ob rojstvu in so nam pomagali preživeti in ohraniti ravnovesje. Zakaj je potrebno da se tega ponovno naučimo?

Dojenček, ko njegove potrebe niso zadovoljene, oziroma ko njegovo telo ni v ravnovesju, z jokom, krikom, brcanjem, zamahovanjem, (1) pokaže, da se ne počuti dobro, (2) z izražanjem sprosti energijo neprijetnih občutkov, da telo ponovno doseže ravnovesje in pomiritev, (3) z vedenjem doseže spremembo.
 

Kaj naredimo odrasli?

Ko smo utrujeni, spijemo kavo. Ko se ob nekom razjezimo, se obrnemo vstran in »si mislimo svoje«. Ko smo žalostni, se delamo močne, ker ni pravi čas za solze. Stvari, katerih nas je strah se raje izognemo in jih če je možno preložimo čim dlje… Temu pa kmalu sledi izčrpanost, kronična utrujenost, izgorelost, depresija, tesnoba, anksioznost,  bolečine v telesu, prehladi, težave s ščitnico, bolezni …

Kje smo se izgubili?

Nismo zaznali svojih občutkov, v trenutku ko so se pojavili. Nismo jih izrazili (na primeren način), da bi lahko ponovno vzpostavili ravnovesje v telesu. Nismo prevzeli odgovornosti in se soočili s čustvi in občutki. Pozabili smo na to, da imamo vsak trenutek svobodno voljo in možnost spremembe (tudi kadar se zdi nemogoče).

Z vzgojo in zgledom, smo se naučili, da tudi če smo utrujeni, moramo opraviti obveznosti, ker imajo te prednost.  Da ko se razjezimo, ne smemo kričati in udarjati. Da se ne smemo jokati, če res ni hudo. Da nas ne sme ničesar biti strah ali pa se za vsak slučaj izogniti vsemu kar nas lahko ogroža. Nismo se pa naučili, kaj pa lahko storimo s čustvi in občutki, ki se v nas prebudijo. Nismo se naučili kakšna je njihova vloga. Da niso negativna in škodljiva, če si jih dovolimo začutiti in izraziti.

Kljub temu, da se še marsičesa v življenju nismo naučili ali pa smo se naučili tako, da ne deluje v višje dobro nas in okolice, imamo v vsakem trenutku svobodno voljo, moč in odgovornost da naredimo spremembo.

BONDING PSIHOTERAPEVTSKO METODO IZVAJA SAŠA RATAJ, bonding psihoterapevt, dipl.psih.(UN).

Naročanje: 040 978 670 ali na pk.vilin@gmail.com